Piškotke pečemo, da bo vaša uporabniška izkušnja slajša. Se strinjate z uporabo spletnih piškotkov?
VEČ O PIŠKOTKIH

Komu zaupamo
Izbrani članek

Komu zaupamo?

Iščemo strastnega, šarmantnega, komunikativnega, razgledanega, izobraženega, izkušenega, odprtega, radovednega, tehnološko oziroma digitalno naprednega, pišočega, analitičnega, voditeljskega, strateškega … urednika ali urednico. Da, te lastnosti bi lahko pripisali tudi oglasu za vrhunski model ali vrhunskega menedžerja, saj uredniško delo dejansko sodi med najbolj zanimive poklice nasploh.

Avtor: Simon Novosel

Ilustracija: Zoran Pungerčar

22. September, 2014

Vsako leto ljudje ustvarimo večjo količino informacij, kot jih je celotno človeštvo ustvarilo v vsej svoji zgodovini do začetka 21. stoletja. Ta količina se podvoji vsakih 18 mesecev. Nič čudnega, da porabimo za iskanje in izbiranje informacij »preveč časa«, pa morda še niti nismo našli istih pravih, relevantnih za nas. Sploh splet je preprosto prevelik prostor s preveč slabih vsebin in informacij, v katerem kljub napredku tehnologije še nismo videli izboljšanega dostopa do ključnih in kakovostnih informacij, kadar jih želimo.

V tehnološko naprednem in digitalno odvisnem sodobnem svetu ne moremo mimo spletnih »urednikov«, ki krojijo naša življenja, praktično vsi se srečujemo z »vsevedom« Googlom, ki nam svetuje točno to, kar iščemo (vsaj običajno), z Amazonom, ki točno ve, katero knjigo bi želeli prebrati naslednjo, ter z vrsto novih svetovalnih tehnologij, ki delujejo na osnovi semantike in obdelave naših podatkov in našega vedenja v preteklosti. Porajajo se že pomisleki o tako natančno ciljanem podajanju različnih informacij in vsebin, ki nas omejuje, zastira pogled pred nečim, kar bi nas morda lahko zanimalo, saj nam servira le vsebine na osnovi preteklih izkušenj oziroma podatkov.

Res je, da je Gari Kasparov nazadnje le izgubil šahovsko partijo proti velikemu »superpametnemu« računalniku, pa vendar se za prihodnost urednika iz kože iz mesa ni bati, kvečjemu nasprotno. Tako mediji kot podjetja oziroma blagovne znamke dosegajo svoje cilje s pomočjo urednikov in cele vrste novih poklicev, ki se na različne načine ukvarjajo z obdelavo, analizo in produkcijo različnih vrst vsebin in zgodb.

Zaupam ti…

… da me razumeš, veš, kaj si želim, me tu in tam tudi presenetiš. Da, potem si dober urednik in ti verjamem, samo ne izneveri zaupanja, ne »prodajaj« mi resnic, ki to niso in ne spodbujaj me k nečemu, kar preprosto ne prinaša vrednosti v moje življenje. Lahko si izposodimo izjavo Steva Jobsa: »Ni naloga naših strank, da bi morale vedeti, kaj bi rade«. Ne, to je naloga urednika, ki ne objavi le tistega, kar so bralci želeli v anketi, temveč točno to, kar bi morali vedeti, kar jih bo zanimalo, pa morda še sami tega ne vedo – urednikovo delo je torej zmes delovnih aktivnosti Sherlocka Holmesa in Sigmunda Freuda.

Dober urednik je odgovoren za zadovoljstvo bralca, zagotavlja kakovost in atraktivnost vsebine, je močno vpet v proces nastajanja vsebine in zadnja oseba, ki jo preveri in potrdi pred izdajo. Njegove naloge so zelo različne in se tudi razlikujejo od urednika do urednika, a jih lahko strnemo v tri skupne točke.

1. Urednik zbere in filtrira informacije in nadgradi vsebino. Namesto nas poišče, zbere in predela ogromne količine informacij (seveda ne sam, ampak ob pomoči avtorjev, piscev) in iz njih izlušči le tiste, ki so za nas najbolj pomembne in točne. Ker ve, kaj nas zanima, pozna naše razmišljanje, zna izbrati tiste res najbolj zanimive in relevantne.

2. Urednik poskrbi, da je vsebina podana ustrezno. Dobra vsebina brez prave oblike in ustreznega konteksta ni učinkovita. Zato jo urednik pripravi tako, da jo ustrezno sprejmemo, kar pomeni, da upošteva situacijo, kdaj bomo brali, način, kako bomo brali (tisk, spletni mediji, mobilne naprave …), kje bomo brali, koliko časa imamo za to. Vse z namenom, da bi se lahko v miru osredotočili na vsebino in od nje čim več tudi odnesli.

3. Urednik nam posreduje točne in pravilne vsebine. Nasprotno od vsebin, ki jih sami iščemo, lahko pri vsebinah, ki nam jih posreduje dober urednik, upravičeno pričakujemo, da so pravilne in zanesljive ter ne potrebujejo dodatnega preverjanja točnosti. No, to je čisto res šele, ko urednika in njegov medij poznamo in ko je vzpostavljeno zaupanje, kar je ključnega pomena.

Na spletu je kot voda

Še posebej je urednik nepogrešljiv v digitalnih okoljih, če seveda želimo, da mediji živijo in se razvijajo. V nepregledni množici vsebin kakor tudi v visoki, v celoti globalni konkurenčnosti vsebin sta kakovost in atraktivnost prva koraka do učinkovitosti, ki jima seveda sledijo še drugi, na primer ustrezne adreme in distribucije ter promocije vsebin. Bolj imamo izdelan profil našega ciljnega bralca oziroma ožje kot ciljamo, lažje nam bo in bolj uspešno bomo lahko kreirali relevantne vsebine in zgodbe. Verjetno zato, ker je na spletu vse tako preprosto dosegljivo, imamo ljudje zmotno mišljenje, da tam urednikova vloga ni tako velika.

 

Lahko smo vaš vodnik skozi gozd neurejenih informacij.
Richard Stengel, urednik Time Magazina 2006−2013

Poklici prihodnosti

Če je strateški urednik idealno v vlogi izvršnega direktorja, ki tesno sodeluje z vodstvom podjetja, novi načini komuniciranja prinašajo nove zahteve in priložnosti za na novo definirana delovna mesta ali naloge. Popolna struktura ali nasvet za interno organizacijo ne obstajata, a je jasno, da je v (majhnem) slovenskem prostoru nujno v enem posamezniku združiti več vlog oziroma kompetenc, ki jih lahko na večjih trgih izvajajo posamezne osebe. Nekaj zanimivih poklicev navajamo v shemi, gotovo pa bo med prvimi vloga profesionalnega slušatelja, ki spremlja, kaj se na različnih kanalih dogaja v povezavi z nami, digitalna analitika postaja vse pomembnejša, če želimo slediti učinkovitosti, poznavanje različnih distribucijskih poti, kanalov in medijev prav tako zahteva poglobljeno razumevanje, tako kot obvladovanje baz podatkov in kontaktov, kjer pri nas opažamo še veliko potencialov.

Znanja in veščine urednika

V prvi vrsti je naloga urednika, ki dela za podjetje oziroma blagovno znamko, da razmišlja kot novinar, izdajatelj medija. Ključna in zahtevna sprememba v primerjavi s klasičnim razmišljanjem iz marketinških oddelkov je osredotočanje na bralca, osebnost, našega potencialnega ali obstoječega kupca, ta je v ospredju in zanj pripravljamo vsebine, pomembno je, kaj in kako on misli, ne toliko, kaj mi ponujamo in si o naših izdelkih in storitvah predstavljamo.

Urednik je odličen poslušalec in kritičen mislec, ki ima pregled nad vsemi komunikacijskimi aktivnostmi v podjetju ter povezuje in sodeluje z vsemi oddelki: PR, marketing, podpora strankam, prodaja, IT, kadrovska služba … Pomaga definirati in razvijati zgodbe blagovne znamke ter jih interpretirati kupcem ali interni javnosti.

Strokovna področja vključujejo tako poznavanje tiskanih kot digitalnih medijev in družbenih omrežij, razumevanje sodobnih tehnologij, distribucijskih kanalov, obdelavo podatkov in baz, načine merjenja učinkovitosti, kot tudi visoko mero fleksibilnosti in vodenja, seveda pa so ključna novinarska znanja, ki so temelj.